Sanje so dovolj.

Kazalci se danes premikajo počasi.

Kakor da bi se zlobni škrat vsedel v uro
in tam izvajal svoje vragolije.

Čez eno uro, si rekla, da me pokličeš.
Ta ura je vsako minuto bolj daleč,
čeprav jaz odštevam sekunde.

Rad bi izvedel, kdo si.
Želim pokukat na drugo stran vrat,
ki bila so predolgo zaprta s predsodki.


Tudi iz utrganega cveta lahko nekaj zraste.
květъ je le seme, kjer začne se življenje,
Orstъ pa nam daje le Bog.

Sanje so dovolj.

Postelja, kako te ljubim

Pogovori pozno v noč. Ideja o odhodu v posteljo pade z random naslovom pesmi. Zakaj pa ne. I get to stay up and talk to her some more ... =)

Aja... pač ni sonet... dvomim, da jih bo kaj več v prihodnje... :)

Postelja.
Ljubim tvoje toplo zavetje.
Ščitiš me pred mrazom noči,
Pod svojo odejo mi nudiš lep občutek
Varnosti.

Ljubim te.
Mnogo ljudi te pljuva.
Češ, da daješ potuho lenuhom.
Pogosto pa sami pozabljajo,
da če bi jim šef dal na izbiro, bi sami izbrali
Počitek.

Danes si mi še posebno blizu.
Nocoj, pa oh, nocoj.