Opisati življenje

Refleksija na en precej random domišljijski spis od nekoga...



Rekla si, naj drugi pesnijo.
Naj bo!
Pa pesnimo. Naj tudi drugi slišijo
vse to.

Pajčevinaste besede neustavljivo venejo
v mrak.
Neverjetne misli, želje, sanje prepoznajo,
njih korak.

Množica ti vsak dan spiše novo knjigo
tvojega življenja,
ti za njimi vsak večer neumorno lepiš
vse strani trpljenja.

V čigavi roki tvoj počiva feniks,
večni ptič?
Pri tebi je ostal le kupček sivega pepela;
skoraj nič.

Že spet

V glavi nered.
Je to vse, kar življenje ponuja?
Tisto, kar moja mladost že zamuja?
Sprašujem se spet in spet.

V glavi nered.
Visoko pod zemljo glasno stopicljajo tihi koraki,
mene pa obkrožajo sami bedaki.
Joj, moje življenje je res za znoret.

V glavi nered.
Ljubezen je le pokvarjena starka,
ki zvito smehlja se ven mi iz parka.
Nič drugega ni, kot samo kupi besed.

V glavi nered.
Kaj je ljubezen? Mi lahko kdo razloži ta koncept?
Ali pa jaz le ne najdem pr'jat'la.
Sam sem. Zato sem poet.

Nered.
Poln besed.
Spet in spet in spet.
Za znoret.

Najboljši prijateljici

Ne glede na to, kje si in kaj počneš,
v kaj te sili obično življenje,
ki vedno je le praznih sanj lovljenje,
želel bi, da na vseh svojih potih veš:

Obstaja le nekdo, ki te res ljubi.
On, ki se je sam pognal v bridko smrt,
ki so križanega ga povili v prt,
zato da večni ti ubežiš pogubi.

Spomni se, da te to od drugih loči,
da je kraj za življenja, že oddana,
da je kraj, ki ga dež strahu ne moči.

Na kraju tem se zbira vsaka rama,
Da se pod streho umakne hudi toči,
Da ne bi šla naprej v življenje sama.

Introvertova izpoved

I am so sorry if I'm good,
but I have never felt quite understood.
So I try to give my words a rhyme,
a meaning, anything to make them worth your time...

Frizerski maturanc

Tole so moje č'belce na frizerski maturanc :)




Končno sem si pogledov cel filmčk s frizerskega maturanca je. Zdj pa lahko samo še metk u glavo dobim ga je....

Pogledov sem filmček od frizerske si,
Zdaj le še metek v betico manjka mi.

Vidu filmček sem od frizerske šole,
V svoji glavi raje videl bi
metek od pištole.

Sprejel sem veličasten sklep,
Ko sem pogledal si frizerski maturanc:
V družbi raje plešem step,
Kot pa da bi glavni bil pijanc.

Res je dobra ta frizerska šola,
Od rim zdaj kar v glavi se mi rola.

Bojim se, da ne mogel bom nocoj končati,
čeprav bi danes res želel si dobro spati.

Prosim, da mi oprostite vsi frizerji resni,
a vsak bedak lahko kaj tazga spesni.

Pred vami naj čakala bi matura,
zrelostni izpit;
očitno cenite jo manj od slabga žura,
ste se pač mogli it pred kamero napit....

Dežela naša res morda spomonja bolj na kuro,
a očitno se nam ni Slovencem treba
bati za frizuro...

Žive naj vsi narodi,
ki hrepene ohranjat špas,
da koder sonce hodi,
se slišal bo frizerske glas.
Da dijak prost bo vsak,
ne teksas, naj frizer nam bo mejak!

Prijatli! obrodile so frizerke rimo nam slabó,
Ki obraze nam nasmeje krive,
srce razjasni in oko.
Tako utopi
vse skrbi
frizerka, ki iz šole si želi.

Očitno so te rime se vtisnile nam tok močno,
da bodo v naših mislih preglasile tudi torbo in kolo...

Res si nisem želel koga prizadeti;
a vse te rime v meni se preprosto morajo odpeti.