Pomladno prebujenje

Že dolgo nisem nič napisal.

Že dolgo nisem niti slišal

trohice navdiha.

 

Predolgo sem bil zaposlen,

predolgo s časom zadolžen

vsakdanji tlaki.

 

Kako sprosti se ta krč v glavi,

kako se izčrpanost pozdravi

v tej dobi?

 

Tako da vsak dan zgodaj vstaneš,

in da greš z Marijo spat,

hvaležen dnevu.

I like you

I like you with your hair up,
Or stuck between your ears,
I like you with your hair down
Or anyway you please.

I like you in your pj's
Or in a fancy dress,
I like you climbing mountains,
Or sitting, playing chess.

I like you when you're smiling,
I like you when you cry,
I like you when you make it,
Or even only try.

I think that you're amazing,
And what I hope to do
Is when I say I like you,
That you'd believe me too.

Pa ne v trgovini.

Lahko bi ti napisal pesem.
Tako, s stopico in rimo.
Videla bi, da sem resen;
Da bi te peljal tudi v kino.

Lahko bi posvetil sonet
Najlepši punci v državi
In bi ti dokazal spet
Da se ne dam zapeljat racionali.

Lahko bi uglasbil par besed
Na eno spevno melodijo.
Ne bi bilo me sram zapet
Naj drugi zganjajo fovšijo.

Lahko pa te pogledam v obraz
In leposlovje vržem v Savo.
Naj ti beseda moja bo dokaz
Da bi res rad ti častil kavo.

Rewrite life

Slikarji slikajo.
Pisatelji pišejo.
Igralci igrajo,
pevci pojo.

Vsi nekaj počno.

Delavci delajo,
voditelji vodijo,
učitelji učijo,
politiki govorijo.

Vsak ima svojo zgodbo.

A mislim, da si vsak izmed nas
želi, da bi bil malo drugačen.
Malo bolj resen, bolj srečen,
bolj iskren, manj popačen.

Vsi sanjamo.

Pa bi nas res toliko stalo,
če bi si končno priznali
zakaj in kdo bi sploh radi postali?

Poglejmo se v ogledalo.

Vsak izmed nas ima danes priložnost
da zbere pogum, preseže preteklosti in seže po sanjah.
Vsak izmed nas ima na voljo to možnost,
da prime pisalo in začne od začetka.
Ponovno napiše svoje življenje
in s tega večera odide nov človek.

http://www.youtube.com/watch?v=qQw1as3tXfQ&noredirect=1

Je to ljubezen?

Je ljubezen,

da se tvoja simpatija z drugim sprehaja?

Je ljubezen,

da si zanjo iskreno vesel in hkrati obup te dohaja?

Je ljubezen,

da ji želiš srečo z njim, čeprav ga ne maraš?

Je ljubezen,

da z njeno ljubeznijo nič po svoje ne čaraš?

Je ljubezen,

da ji ne poveš, da si brez nje globoko pod vodo?

Je ljubezen,

da bi pri 38 stopinjah zanjo skuhal kosilo in še pomil posodo?

Je ljubezen, 

da ji ne poveš, da je lepa in kako rad jo imaš?

Je to ljubezen?

In če je, 

kdaj to spoznaš?

In če je to res tista, prava ljubezen,
Kako ji priznaš?

Lahko noč.

Nočem bit poet.
Ker me v snu preganja
in me ropa spanja
tvoj šepet.

Petek zvečer

Norost človeška je brezmejna ptica.
Od vzhoda do zahoda vsak dan leta,
od Finske, pa do Čila je vpeta,
prezirajo jo učenjakov lica.

Čeprav ni malo brihtnežev na sveti,
je pristašev ptice eksponentno več.
ne zanima jih pa prav nobena reč,
kot Sizif so v večno zanko ujeti.

Bedaki, imbecili so, kreteni,
zanima jih le seks, denar in droge,
spet seks, pa vino, buč pleteni.

Ne vedo, da v družbi so nadloge,
vsak petek so po piru vsi zeleni,
pokonci komaj jih držijo noge.

Ustvarjeno pred leti, dokončano 5.5.12