Opisati življenje

Refleksija na en precej random domišljijski spis od nekoga...



Rekla si, naj drugi pesnijo.
Naj bo!
Pa pesnimo. Naj tudi drugi slišijo
vse to.

Pajčevinaste besede neustavljivo venejo
v mrak.
Neverjetne misli, želje, sanje prepoznajo,
njih korak.

Množica ti vsak dan spiše novo knjigo
tvojega življenja,
ti za njimi vsak večer neumorno lepiš
vse strani trpljenja.

V čigavi roki tvoj počiva feniks,
večni ptič?
Pri tebi je ostal le kupček sivega pepela;
skoraj nič.