nedelja, 10. oktober 2010
Elija.
Pošastno sopihajoč,
kot demon misli mi gredo v noč...
Zakaj v svojem svetu sploh še vztrajam,
je v vsem tem dolgčasu res kak namen?
Zakaj vsako jutro težje vstajam?
Zakaj nič pametnega ne počnem?
Zakaj zaštartal sem v drugi plan,
odločil se za zemeljski vsakdan,
Ko pa tako veliko bi lahko naredil,
Tvoji bi besedi se lahko postavil v bran?---
Tako razmišljam.
Vem, da me samo preizkušaš.
A ko nocoj se sklanjam pred teboj
ti vedi, potrebujem čudež.
"Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju."
"Jej in spi."
Elija.
Naročite se na:
Objave (Atom)