nedelja, 10. oktober 2010

Elija.





















Pošastno sopihajoč,
kot demon misli mi gredo v noč...

Zakaj v svojem svetu sploh še vztrajam,
je v vsem tem dolgčasu res kak namen?
Zakaj vsako jutro težje vstajam?
Zakaj nič pametnega ne počnem?

Zakaj zaštartal sem v drugi plan,
odločil se za zemeljski vsakdan,
Ko pa tako veliko bi lahko naredil,
Tvoji bi besedi se lahko postavil v bran?---

Tako razmišljam.
Vem, da me samo preizkušaš.

A ko nocoj se sklanjam pred teboj
ti vedi, potrebujem čudež.
"Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju."

"Jej in spi."

Elija.