Tale je prvi sonet, vreden objave :) Napisan je bil nekje aprila, navdih pa je bla jutranja doza od Ane, ki mi je skomine delala še cel dan :)
O kava! Srečna, draga ti pijača!
Želja po tebi neizpeta,
rojeva stihe, pesmi, epe,
ti boljša si kot vsa jedača.
Ne mogel bi brez nje čez dan zdržati,
brez nje bi buden ne ostal,
ne mogel vsega bi od sebe dati,
hodeč živ zombi bi postal.
A z njo je vsak dan kot nebesa,
diši, dehti po sobi,
povsem prevzema nam telesa.
Zato takoj, ko me avtobus domov pripelje,
privoščil si bom dolgo, sladko kavo,
ki me naprej v ta lep dan popelje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar